V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.
V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. april 2024 ob 05-ih
Vodja projekta Dihamo z naravo Andraž Purger je predstavil vadbo sproščanja s pomočjo dihalnih tehnik, gibanja hrbtenice, meditacije... Izkušnje vadečih so pozitivne: poročajo o dobrem počutju, v sebi so mirnejši, z manj bolečinami v hrbtu in lahkotnejšim spancem. Gost je predstavil je osnovno dihalno tehniko in povedal, kje/kdaj se lahko vadečim brezplačno pridružite.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Ob obletnici smrti dr. Otmarja Črnilogarja smo prisluhnili Bogdanu Vidmarju in njegovim spominom na profesorja Črnilogarja.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Več kot 70 let rojaki na vzhodu Francije za prvi maj poromajo v Habsterdick. V svetišču je tudi vitraž brezjanske Matere Božje in vsak četrtek je tam tudi slovenska sveta maša. Jutrišnjo slovesnost pa bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Župnik in delegat Jože Kamin je še povedal, da bo popoldanski program po tradiciji potekal na sedežu župnije v Freyming-Merlebachu. Omenjeni koncert bo v zahvalo dolgoletnem delegatu slovenskih duhovnikov v Evropi msgr. Janezu Puclju. Pričakujejo tudi rojake iz Stuttgarta in Luksemburga.
Terapevtka Ane-Sixtine Perardel se posveča novi generaciji mladih, ki jih žeja po smislu. “Kot svetovalka za čustveno življenje prepogosto ugotavljam, da se mladi zelo slabo poznajo in se nimajo radi. Zelo malo ljudi, ki sem jih spoznala, se zaveda, da so izjemni in neizmerno ljubljeni. Premalo se jih zaveda lastnega dostojanstva in spoštovanja, ki si ga zaslužijo. Še manj je tistih, ki se želijo zares razviti in zrasti in ne vedo niti tega, kaj bi morali pri sebi ceniti ali izpopolniti in kaj bi jih globoko motiviralo, da bi v življenju napredovali. Preprosto in nedejavno dopuščajo, da jih oblikujejo okoliščine.” Tako je zapisala v uvod svoje knjige, ki bi ji po obliki lahko rekli kar neke vrste delovni zvezek, v kateri piše prav o naštetih tegobah. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige 10 korakov do boljšega čustvenega življenja, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.